Turška avtorica (1972) je navdih za nagrajeno zbirko kratkih zgodb dobila ob prebiranju časopisnih novic o nasilju nad ženskami, družinskem nasilju, verskem nasilju, umorih iz časti, krvnem maščevanju, samomorih žensk, ameriški okupaciji Irana, zlorabi živali v laboratorijih in v vojaške namene, pohabljanju, mučenju, vojni in diktaturah. V njih spregovori o najrazličnejših oblikah izgnanstva: izgnanstvu z doma, iz domovine, družbe, telesa in celo duše. Šokantno in boleče branje o odprtih ranah sodobne družbe, pred katerimi si le nemočno zapiramo oči.