Zgodbo pripoveduje Ibrahim, ki končuje svojo življenjsko pot, zato bi rad svoje izkušnje in modrosti delil s svojim sinom. Kot deček je bil v času razcveta Otomanskega cesarstva iztrgan iz domačega okolja in odpeljan v turško vojsko, med janičarje. Pripoved je mnogo več od opisovanja vojaškega življenja pod poveljstvom Sulejmana Veličastnega, saj se osredotoča na človeško plat in na razmislek o življenju in življenjskih modrostih. Prikaže tudi človeško plat Islama, ki se jo v zahodnem svetu ne izpostavlja prav pogosto.