Avtorica pripoveduje svojo zgodbo, ki se je začela, ko so jo kot majhno deklico posvojili in pripeljali iz Hrvaške v Slovenijo. Kmalu ugotovijo, da boleha za avtoimunsko kronično boleznijo, ki ni ozdravljiva. Podvržena je zdravljenju, ki povzroči nizko rast, pojavi se ji tudi sladkorna bolezen in glavkom, zaradi katerega je osem mesecev preživela v temi. Vse to povzroči duševne stiske, ki jo pahnejo v samopoškodovanje, bulimijo, poskuse samomora. Kot da to še ni dovolj, je soočena z ločitvijo staršev in iskanjem bioloških staršev in drugih sorodnikov. Večina ljudi je postavljena pred eno ali dve podobni preizkušnji, avtorica pa je bila brez milosti postavljena pred mnogo njih. S svojo zgodbo želi pokazati, da se z močno voljo, upanjem in vero vase dosežejo tudi stvari, ki se zdijo nemogoče.