Roman združuje različni zgodbi dveh avtorjev, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. V prvi Štefan Kardoš raziskuje ljubezensko zgodbo svoje babice, ki je živela v Franciji s poljskim pianistom, ki je v zgodnji mladosti utrpel hud udarec v glavo. Žal pa babica umre pred avtorjevim obiskom, tako da so edina sled črno - bele fotografije z izrezanim moškim likom. Drugo zgodbo pripoveduje Jožica Atelšek, ki je zaradi udarca v otroštvu dobila Menierovo bolezen in zaradi nje postopoma izgubila sluh in vid. Tekom zgodb bralec dobi občutek, da avtorja odkrivata plasti svojega nezavednega in hkrati kolektivnega družinskega spomina, kar ju bo pripeljalo do lastne osvoboditve, vendar se vedno znova zapletata z osamljenostjo in predsodki o tem, kako ju vidijo drugi. Zanimiv roman o odkrivanju družinske preteklosti, ki lahko razkrije marsikaj.